Derivati
Leta 2002 jih je, kot rečeno, Warren Buffett označil kot finančna orožja za masovno uničenje in imel je prav. Toda derivati obstajajo že stoletja, vendar so zgolj v zadnjem času prešli v oblike, ki so potencialno nevarne za stabilnost svetovnega finančnega sistema. Derivat je stava na izid nekega dogodka v prihodnosti: gibanje obrestnih mer, cene nafte, cene pšenice, vrednost valut ali kaj drugega. Obstajajo različne oblike: zamenjave, opcije in terminske pogodbe. Ljudem so v preteklosti omogočali zavarovanje pred tveganjem (v originalni obliki so omogočali kmetom, da so se zavarovali pred nihanji v cenah pridelka pred spravilom). Toda v zadnjem času so derivati privzeli potencialno nevarne oblike, kot je npr. kreditni derivat `credit default swap' (CDS). Ta instrument se primerja z zavarovanjem, vendar je v resnici drugačen. Za razliko od normalnega zavarovanja kupcu CDS ni potrebno imeti v lasti dela lastnine, ki je predmet stave. Če gre podjetje v bankrot, mora zavarovalnica kupcem CDS to pokriti. Še slabše, vsakdo, ki stavi, da bo nekdo bankrotiral, ima željo, da se to tudi zgodi, saj tako dobi zavarovalnino. To je enako, kot če bi nekdo kupil zavarovanje za hišo, ki je nima v lasti, in jo nato poskušal zažgati. CDS trg se je v zadnjem desetletju močno razširil. Ob začetku krize je vrednost vseh izdanih in zavarovanih CDS po navedbah avtorjev znašala 60 bilijonov dolarjev. Za tak porast je najbolj kriva zakonodaja že omenjenega Phila Gramma, ki je CDS in druge produkte, ki se izmenjujejo neposredno med dvema strankama, izvzela iz regulacij. Tako nihče nima vpogleda v te bilateralne pogodbe in ne pozna stopnje izpostavljenosti ostalih. Prav tako je problematično tveganje za zavarovalnice, kot se je pokazalo v primeru AIG, ki je prek CDS zavarovala za 500 milijard dolarjev CDO-jev. Derivati so bili vpleteni tudi v druge krize, npr. v sesutje delniškega trga leta 1987, v propad hedge fonda LTCM (tong-Term Capital Management') leta 1998 ter prav tako v pospeševanje razmaha in poka naftnih cen v letih 2008 in 2009. Derivati lahko pustošijo tudi na druge načine, npr. preko prikrivanja obveznosti, izogibanja davkom ter kot orodja za sprožitev bankrota bank, podjetij in držav. Kljub temu pa popolna prepoved derivatov, menita Roubini in Mihm, ni dobra ideja, saj jih večina deluje brez slabih posledic. Po njunem mnenju je potrebno najprej rešiti problem transparentnosti. Določeni derivati so se v preteklosti brez težav izmenjevali zgolj med dvema stranema, npr. preproste zamenjave obrestnih mer ali valut. Toda CDS morajo priti na plano in podrediti jih je treba strogi regulaciji SEC in CFTC.